Mesojede rastline rastejo na kislih, slabo mineralnih prsteh, kot so barja in mokrišča. Tu največkrat najdemo tudi šotni mah, iz katerega nastaja šota. Zaradi pomanjkanja mineralov so tako skozi evolucijo nekatere rastline razvile pasti, s pomočjo katerih lovijo žuželke in iz njih izsesajo mineralne snovi. Poznamo več vrst mesojedk, najbolj zanimiva izmed vseh je vsekakor Dionaea muscipula, pri nas bolj znana pod imenom Venerina muholovka. Ta je na koncu svojih listov razvila dve ploskvi, ki se ob dvakratnem dotiku na dlačice znotraj ploskev, sunkovito zapreta in tako ustvarita kletko, iz katere žuželka ne more več pobegniti. V slabi uri se ploskvi popolnoma stisneta in tako rastlina s pomočjo prebavnih encimov izsesa sokove iz žuželke. Ostale mesojedke so rosike (Byblis, Drosera, Drosophyllum, Triphyophyllum), mastnice (Pinguicula), ki svoj plen ulovijo s pomočjo lepljivih kapljic na listnih dlačicah, vrčnice (Cephalotus, Darlingtonia, Heliamphora, Nepenthes, Sarracenia) in bromelije (Brocchinia, Catopsis), katere svoj plen ulovijo s pomočjo vrčkov, Genlisea in Utricularia, ki lovijo s podzemnimi in podvodnimi mešički ter Aldrovanda (vodna rastlina). Mesojedke privabljajo žuželke z izločanjem nektarja, s svojo barvitostjo in barvami vidnimi pod ultravijolično svetlobo. Najdemo jih skoraj povsod po svetu.

Za ogled animacije potrebujete Adobe Flash Player.